Ali je še kdo, ki ni jezen?

Zgodba, ki traja že debelo leto in je zaznamovala ta čas kot "korona kriza" je pomalem že apokaliptična. Policijska ura, omejeno gibanje, maske, pa razkuževanje rok na vsakem koraku so naša stalnica in izgleda, da bo to naš način življenja še  lep čas.

Ob vsem naštetem sta dve skupini prebivalstva, katere je pandemija še posebno zaznamovala. To so otroci in športniki. Če se pri prvih srečujemo z splošno ustavitvijo športnih (beri trenerskih) aktivnostih, so pri športnikih vsaj tisti iz najvišje kategorizacije  lahko ves čas v pogonu. A poglejmo otroke, ki so zelo ranljiva skupina v naši družbi. V hokeju na travi so zadnja druženja bila sredi oktobra in od takrat praktično ni bilo več ne druženj, ne športne vadbe. Pri tem moramo izhajati iz dejstva, da so slovenski otroci med petimi najdebelejšimi na svetu in jim je  prepoved športnega delovanja le še  prilila škodo. Pa saj ne da trdil,  da je za debelost kriva pandemija, ne , ob tem bi rad le stopil v bran tistim, ki so  športno aktivni in so brez treningov že več kot pol leta. Za povrh pa tudi niso obiskovali šole, kjer bi bilo vsaj nekaj športne aktivnosti. Dolgotrajna odsotnost z igrišč pa ne povzroča zgolj športne krize, temveč tudi družabno. Otroci so namreč socialna bitja, ki ob športnih aktivnostih rabijo tudi družbo vrstnikov.
Slovenski hokejisti na travi zelo tekoče spremljajo navodila, katera jih pošilja Olimpijski komite. Klubi dobivajo informacije tako od regijske olimpijske pisarne v Moravskih Toplicah, kot tudi od panožne zveze, ki že od samega začetka zdravstvene krize dobro sodeluje z Olimpijskim komitejem Slovenije.
In kakšna so povsem zadnja navodila? Vse prej kot obetavna. S prvim aprilom se športno udejstvovanje povsem ustavi in lahko le upamo, da bo blokada trajala res le 12 dni. Tako se v tem trenutku še vedno niti ne ve če bo hokejsko prvenstvo za tekoče leto sploh dokončano. Temu primerno so nestrpni tudi stariši otrok, kateri prav tako želijo imeti informacijo, kaj se dojaja na področju športa. In ker se informacije pogosto hitro menjavajo, predvsem v negativno smer je razumljivo, da je tudi precej nevolje. Po malem pri vseh, trenerjih, igralcih in starših. Ja, čudni časi. Lahko poletimo na mars, ne moremo pa brzdati dogodkov na zemlji. Le kje smo tako zavozili?
(jč)