Aktualno

Andraž Nemec, blagovna znamka ljubljanskega hokeja na travi

Moj tokratni gost je Andraž Nemec. Ljubljančan, ki ima o hokeju na travi res kaj za povedati. Bil je vrhunski vratar, odličen trener, delegat na OKS, pa še kaj. Kjer se je pojavil mu ''je ratalo''. Prav zato mi je bil na seznamu za klepet že od samega začetka. Ja, škoda bi bila ne dobiti njegove poglede na hokej, saj je mož z dolgo hokejsko kilometrino.

- Kaj v današnjem času počne nekdanji odlični hokejski vratar in trener?
A. Nemec: ''Bolj ali manj se vse vrti okoli službe in družine. Čez dan služba, popoldan in zvečer pa je praviloma na prvem mestu hčerka Zoja. Enkrat na teden igram inline hokej, pozimi hokej na ledu, razlog je tudi druženje s "staro" ekipo, saj se nas pride »prešvicat« kar nekaj bivših hokejistov na travi.''
- Začeli ste v ljubljanski UHK Svobodi, ki je bila v tistih časih ko je liga štela 6 klubov odličen klub, blesteli pa ste še bolj v dvorani kot na prostem. Kako se spomnite tistih časov?
A. Nemec: ''Ljubljansko ekipo je krasil odličen ekipni duh, tako na igrišču, kot tudi izven njega, bili smo res prava klapa. Slovenski hokej na travi se je začel konec devetdesetih v kvalitetnem smislu močno vzpenjati in veliko zaslug za to gre pripisati tudi UHK Svobodi. Eden lepših spominov na to obdobje je gotovo prva medalja za slovenske klube na evropskih klubskih tekmovanjih, ko smo bili, pravzaprav kar senzacionalno, tretji v Beogradu, na dvoranskem prvenstvu skupine C. V dvoranskem hokeju smo bili v Sloveniji res dominantni, razlog je predvsem v temu, da smo imeli, v primerjavi s tekmeci iz Prekmurja, pravzaprav le v dvorani enakovredne pogoje za trening. No, tudi v hokeju na travi smo bili konkurenčni, ne nazadnje je UHK Svoboda, še vedno zadnji klub, ki je v Sloveniji premagal Lipovce in leta 2002 osvojil prvenstvo. Zmaga na odločilni tekmi v končnici proti Lipovčanom, pa je bila tudi moja zadnja tekma v dresu UHK Svobode.''
- In potem ste prišli v Lipovce, kjer ste bili član kluba v njihovih najboljših časih. Lipovci so bili takrat evropski klubski drugoligaš, kar pomeni, da ste bili na evropski klubski lestvici na mestih med 9 in 18.
A. Nemec: ''Glavni razlog za moj prestop v Lipovce je predstavljal izziv rezultata na evropskih tekmovanjih. Prestopil sem v finančno zelo stabilen klub, z odličnimi igralci in ekipo z veliko potenciala. Na evropskih tekmah, na drugi strani, je imel klub ob samih porazih le eno zmago pa še to na tekmi, ki ni odločala o ničemer. Kljub temu, da je bilo takrat v slovenskem hokeju precej "nejevernih Tomažev", smo že prvo leto mojega igranja za Lipovce osvojili tretje mesto na evropskem prvenstvu pokalnih zmagovalcev v Zagrebu in postavili temelje temu kar je sledilo. Po zmagi na evropskem klubskem prvenstvu skupine C v Belorusiji naslednje leto, smo namreč postali klub, ki si je ustvaril ime v Evropi in bili razred zase v srednjeevropski Interligi, katero smo serijsko osvajali iz leta v leto in to praktično brez poraza na posamični tekmi.''
- Po končani igralski karieri ste prevzeli mesto selektorja reprezentance, na mednarodni sceni pa ste tudi vodili ekipo Lipovcev. Tudi tu ste dosegali odlične uspehe.
A. Nemec: ''Že zadnje leto mojega aktivnega igranja za reprezentanco, sem bil pravzaprav desna roka selektorja Zelka, pri sprejemanju ključnih taktičnih odločitev v reprezentanci. Ludvik Zelko je sicer ena izmed tistih oseb, katero v slovenskem hokeju na travi zelo cenim in na moji poslovilni tekmi proti Madžarom v Zagrebu, sva se na njegovo željo dogovorila, da se on umakne v ozadje in reprezentanco v naslednjem letu prevzamem jaz, vse ostalo na ZHNTS je bila potem zgolj formalnost. Reprezentanca, ki je imela pri meni vedno posebno mesto, je predstavljala velik izziv. Dejansko mi je uspelo, ob razumevanju takratne predsednice ZHNTS Anje Cipot, vodstva Lipovčanov Ivana Zajca in Stanka Kermana ter podpori Ludvika Zelka, stvari dobesedno "obrniti na glavo". Iz pravzaprav statistično najslabše reprezentance v olimpijskih ekipnih športih v Sloveniji, smo glede na razmerje zmag in porazov v tem obdobju, postali statistično najuspešnejša reprezentanca. Moji funkciji v Lipovcih in reprezentanci sta se lepo dopolnjevali, saj so jedro reprezentance predstavljali igralci iz Lipovcev. Žal pa uspehom po zamenjavi vodstva ni znala, oziroma ni hotela slediti ZHNTS, ki je v ospredje namesto reprezentance postavljala klube, kar je bil tudi razlog za moj odstop. Skupaj z Lipovčani pa sem se še naprej veselil, novih in novih mednarodnih uspehov.''
- Iskreno rečeno: ko so bili takšni rezultati ste na lepem odšli iz hokeja. Zakaj?
A. Nemec: ''Pravzaprav sta dva glavna razloga. Prvi je ta, da se po desetletju doseganja dobrih rezultatov z Lipovci, človek enostavno zasiti in mu zmanjka izzivov. Drugi morda še pomembnejši je v temu, da živim v Ljubljani in po praktično dveh desetletjih prevažanja gor in dol - med tednom v službi oz. v Ljubljani, nato pa večino vikendov v Prekmurju, se človek enostavno naveliča, poleg tega sem si ustvaril tudi družino. Če bi živel v Lipovcih ali kje v bližini, bi bil na tak ali drugačen način, gotovo še vedno vsaj delno aktiven v klubu.''
- Na evropskem reprezentančnem turnirju v Predanovcih, kjer je Slovenija ponižala tudi Turčijo in prepričljivo zmagala, so vam Turki ponudili možnost vodenja njihove reprezentance. Takrat ste jih odslovili, danes pa niste več v hokeju. Se danes kdaj spomnite teh možnosti? Turki danes vlagajo v vse športe velik denar.
A. Nemec: ''Presenečen sem, da to veš oz. se spomniš, ker tega se nikoli ni obešalo na veliki zvon!? Turška ponudba je bila sicer v finančnem smislu vsaj na papirju zelo močna, mi je bilo pa iz prvih pogovorov takoj jasno, da bi zelo težko sodeloval z ljudmi, ki mislijo, da lahko z denarjem kupijo vse, med drugim tudi vpliv na selektorjeve odločitve. Po tistem turnirju sem imel veliko bolj posrečene pogovore z Antoniem Antonovom predsednikom Bolgarske zveze, s katerim sva se v marsičem ujela, ampak Bolgarska zveza vsaj v tistem obdobju ni bila dovolj močna, da bi si me lahko privoščila. Za oba primera, bi lahko rekel, da sta bila zelo daleč od realizacije. V karieri sem imel sicer, kar nekaj podobnih pogovorov, ampak realno gledano, sem bil dejanskemu prestopu v tujino blizu le enkrat. To je bilo leta 2000, ko sem igral še za UHK Svobodo in sem si zaradi spleta okoliščin premislil pravzaprav v zadnjem trenutku, tik pred podpisom pogodbe in selitvijo na Nizozemsko.''
- Koliko danes spremljate slovenski in svetovni hokej?
A. Nemec: ''Kar se tiče dogajanja v slovenskem hokeju, sem preko hokejskih prijateljev iz Lipovcev, precej na tekočem. Tudi ko pridem v Lipovce, na obisk k tašči in mi čas to dopušča, si z veseljem pogledam kakšno tekmo ali pa odidem na ogled treninga članske ekipe. Na svetovni in Evropski ravni spremljam bolj reprezentančni hokej, pa še tega v zadnjem obdobju bolj površno. Vsekakor me vzpon Belgijske, moške članske reprezentance prav nič ne preseneča. Zelo dobro namreč poznam plan razvoja Belgijske zveze izpred desetih let, pri katerem je eno ključnih vlog igral nizozemec Norbert Nederlof, za katerega menim, da je eden izmed najboljši hokejskih teoretikov na svetu. Pred leti ga je dve leti zapored gostila tudi naša zveza, a kakšnega posebnega zanimanja za njegova predavanja, kljub zadostni obveščenosti, žal ni bilo.''
- V Ljubljani je vsako leto Olimpijski festival, kjer je vedno veliko zanimanje za hokej. Medtem je namreč hokej v Ljubljani usahnil, interes pa je velik. Kako spraviti hokej spet v Ljubljano?
A. Nemec: ''Na Olimpijskem festivalu je interes velik tudi zaradi tega, ker je za večino obiskovalcev hokej na travi nekaj eksotičnega in takšne neznane stvari privlačijo naključne mimoidoče. Se pa strinjam, da če bi bilo v Ljubljani igrišče za umetno travo namenjeno hokeju na travi, problemov z interesom ne bi bilo. Hokej v Ljubljani bi vsaj teoretično, najlažje oživili preko tistih igralcev, ki študirajo v Ljubljani, podobno kot je bilo to že storjeno v začetku osemdesetih, preko kluba prekmurskih študentov. Če bi od začetka začeli v dvorani bi najbrž šlo, a bi se nato kmalu zataknilo pri lokaciji kluba in igrišču. Vsekakor je to tema, ki bi sama po sebi zahtevala poseben intervju, ali pa še bolje okroglo mizo z več sogovorniki.''
- Se strinjate z mislijo, da dokler v Ljubljani ne bo hokeja je vsak trud za popularizacijo hokeja v Sloveniji streljanje v meglo?
A. Nemec: ''S tem se ne strinjam, tako kot se nisem nikoli strinjal s tistimi, ki so trdili da Slovenska reprezentanca zaradi svoje majhnosti ne more doseči dobrega rezultata, ali pa tistimi, ki so včasih trdili, da so Lipovci premajhni za konkurenčno igranje v Evropi. Če hočeš biti uspešen, je potrebno v prvo vrsto postaviti svoje prednosti in ne slabosti. Pri temu moraš biti sposoben videti širšo sliko, okoli sebe zbrati zavzete in nesebične ljudi, ki so kljub temu, da dobro poznajo pomanjkljivosti in probleme optimistično naravnani in se ne branijo dodatnega dela. Z dosego realnih kratkoročnih manjših ciljev, pa je nato mogoče na dolgi rok pokazati tudi kakšne konkretne rezultate. Konkretno povedano, če želi ZHNTS popularizirati hokej drugje po Sloveniji, ga mora biti najprej sposobna popularizirati doma v Prekmurju!''
- Zakaj mislite, da hokej na travi v Sloveniji ne more zaživeti? Že vrsto let capljamo na mestu in najhuje je spoznanje, da se nihče ne sekira.
A. Nemec: ''Odgovor je zelo enostaven: ker se na ZHNTS ne zavedajo in nočejo poznati svoje zgodovine in se zato nič ne naučijo iz preteklih napak! Zvezo sestavljajo samo še trije klubi in dejansko klubi so zveza in vsi skupaj imajo probleme. Namesto, da bi se teh problemov lotili organizirano in skupaj, se z njimi raje soočajo vsak zase in pri tem vsi skupaj izgubljajo voljo in postajajo na nek način apatični. Značilnost apatičnega pa ni ravno, da bi se glede česarkoli sekiral.''
- Globalni hokej se precej širi in FIH šteje že več kot 140 članic. Mislite da obstaja možnost, da Evropa izgubi svetovni hokejski primat?
A. Nemec: ''Na ključnih pozicijah tako na FIH, kot tudi EHF prevladujejo Evropejci, ki bodo na tak ali drugačen način ohranili vpliv na dogajanje tudi v bodoče. Kar se tiče primata na samem igrišču, ga Evropa vsaj po mojem, v resnici ni nikoli imela, vedno je imela hudo konkurenco. Včasih predvsem v Indijcih in Pakistancih, sedaj pa so tu Avstralija, Argentina pa tudi Južna Koreja je tako pri moških, kot ženskah občasno prav pri vrhu.''
- Katera bi bila prva poteza, če bi lahko odločilno posegli v dogajanja v slovenskem hokeju?
A.Nemec: ''V evropska tekmovanja, bi se kvalificiral le državni prvak, drugo uvrščenega in hkrati predzadnjega ZHNTS ne bi prijavljala! To bi bil prvi konkreten korak, ki bi imel za posledico postavitev reprezentance pred klube.''
Hvala g. Nemec za prijeten klepet. Ostalo nama je ogromno tem a o teh kdaj drugič.



Foto: Andraž Nemec
(jč)