Niko Gjergjek, motorist, kitarist in ... hokejski sodnik

Da se v zadnjih letih v slovenskem hokeju na travi stvari le spreminjajo na bolje smo že več krat omenili. Kvaliteta  hokeja se dviguje, revitalizirana je reprezentanca članov in članic, oblikovana pa je tudi kadetska reprezentanca. Za povrh pa so klubi ugotovili, da za dober hokej rabimo tudi dobre sodnike.

A pot do tega je dolga in včasih nič kaj prijetna. Zato se  na hokejski Zvezi razveselijo vsakega mladega sodnika, ki pride v sodniške vrste z ljubeznijo do te športne aktivnosti. In tako kot v ženski selekciji se je tokrat pojavil tudi v moški selekciji mlad in nadobuden sodnik - Niko Gjergjek. Tokrat smo pobrskali v njegovo zasebnost in njegov hokejski svet.  

- Niko, kako bi se predstavil?
N. Gjergjek: ''Sem 16-letni dijak SPTŠ Murska Sobota. Prihajam iz Rakičana. Ob hokeju sta moja hobija še motor in igranje na kitaro. Dosti pa pomagam tudi doma.''

- Kako dolgo si v hokeju?
N. Gjergjek: ''Začel sem že pred 1. razredom osnovne šole. Hokej mi je bil položen v posteljo, saj je tudi oče bil hokejist. In prav on me je pripeljal na prvo hokejsko druženje. Od takrat sem stalni član HK Moravske Toplice.''

- Kako si prišel na idejo, da bi bil sodnik?
N. Gjergjek: ''Enostano se mi je zdelo zanimivo. V sojenju sem videl izziv in tako se je začelo. Najprej na treningin najmlaših, potem na tekmah najmlajših in tako naprej...''

- Se zavedaš, da je to nehvaležno delo? Zmagovalec te praviloma hvali, za poraženca pa si delo opravil slabo.''
N. Gjergjek: ''Tega se dobro zavedam. Včasih moraš igralce enostavno ignorirati. Predvsem pa se v pravem trenutku prav odločiti. In hitro.''

- Od tebe, kot mladega sodnika se za slovensko sojenje v prihodnosti precej pričakuje, predvsem pa sojenje skozi daljše obdobje. Te to obremenjuje?
N. Gjergjek: ''Niti ne. Jaz pa upam, da v teh pričakovanjih ne bom razočaral.''

-  skupaj z Ivo Marič si bil na seminarju za mlade sodnike v nizozemski Bredi. Z kakšnimi vtisi si se vrnil?
N.Gjergjek: ''Bilo je zelo poučno. Dosti je bilo druženja z mladimi sodniki iz različnih držav in imeli smo res odlične predavatelje. Tako, da smo dobili dosti izkušenj. Tudi pri meni je bilo dobro znanje angleščine velika prednost.''

- Letos bo potrebno nadaljevati seminar. Boš zraven?
N. Gjergjek: ''Seveda. Že težko pričakujem druženje z sosodniki. Druženje bo avgusta in bo nadaljevanje prvega dela. Brez nadaljevanja izobraževanja ti EHF tudi prvega seminarja ne priznava.''

- Imaš na tovrstnih izobraževanjih  svojega mentorja?
N. Gjergjek: ''Moja mentorica je Mirjam Wessel iz Nizozemske. Ne gre za mentorja naše skupine, ampak za individualnega mentorja.''

- Imaš mentorja tudi v Sloveniji? Kako sodeluješ z Sašom Sukičem, ki vodi sodniško komisijo pri ZHNTS?
N. Gjergjek: ''Sašo nam je vedno na razpolago in je dosegljiv za vse informacije. Zelo je na tekočem z vsemi novostmi iz področja sojenja.''

- Kaj bi spremenil v slovenskem hokeju?
N. Gjergjek: ''Predvsem si želim množičnosti. Z tem bi  pridobili na kvaliteti hokejske igre, z množičnostjo pa bi se dvignil tudi nivo sojenja.''

-Vsak, ki se poda v svetu športa na neko pot ima svoj cilj. Z čim bi se ti želel srečati na tvoji hokejski poti?
N. Gjergjek: ''Normalno je, da si vsak želi biti pri svojem delu najboljši. In normalno je, da bi vsak najraje v življenju vsaj enkrat sodil na Olimpijskih igrah. Seveda bi bilo to nekaj enkratnega. A vem, da je to dano le redkim. Bilo pa bi nekaj enkratnega.''

In mi ob tem lahko dodamo zgolj stari rek, da če nimaš ciljev ne moreš doseči nič velikega. Tudi če se zdi to včasih zelo daleč.


Foto: Niko Gjergjek
(jč)