Kako konkurenčen je slovenski hokej?

Sezona dvoranskega hokeja se je bolj ali manj končala. In to kljub dejstvu, da članice Moravskih Toplic čaka še najpomembnejša tekma zimskega dela, finale hrvaško-slovenske lige z odlično ekipo iz Zagreba, Zrinjevcem. A kljub temu lahko pogledamo, kaj nam je ponudila letošnja hokejska zima v primerjavi z Evropo.

Kakor koli že gledamo na dvoranski hokej, ne moremo mimo dejstva, da se kvaliteta dvoranskega hokeja bliskovito širi po celi Evropi. Države, ki so bile še pred desetletjem ali dvema povsem povprečne se danes kosajo za najvišja mesta tako na klubskem kot reprezentančnem nivoju. Ob tradicionalno dobrih Nemcih, Nizozemcih

pa Angležih in Špancih se je največ naredilo v Belgiji, Rusiji pa Litvi, dvoranski hokej je zelo napredoval tudi v Turčiji, ki v ta šport ogromno vlaga, Ukrajini, na Poljskem, pa Portugalskem in še kje. In kaj se dogaja v naši soseščini. Ni dileme da so strahovit dvig naredili naši severni sosedje Avstrijci, ki so se prebili  v najvišji evropski razred tako z člani kot članicami. Tudi z pomočjo uvoženih igralcev. Druga soseda, ki v zadnjih letih prav tako veliko vlaga v nove klube je Hrvaška, ki je v tej zimi napredovala v prav vseh kategorijah v katerih je igrala evropske pokale, izjema so le člani Mladosti, a so ti tekmovali v kategoriji Trophy in se prav tako uvrstili v boje za napredovanje, kjer pa so obstali in za zgodovinski dosežek - uvrstitev v najvišjo evropsko skupino, je zmanjkalo le malo. Zelo skromno napredujejo Madžari, medtem ko so Italijani že dal časa v drugem evropskem razredu in vse kaže, da so se z tem zadovoljili. Za boljše razumevanje povejmo, da se je dvoranski hokej v Evropi (in svetu) zaradi svoje dinamičnosti, hitrosti, predvsem pa zaradi napetosti in možnih hitrih preobratov odlično prijel in je pravo nadomestilo pozimi za igranje na prostem. Zanimiv je tudi za gledalce, kar potrjujejo polne dvorane in TV prenosi na evropskih športnih kanalih.

In kje je v tej združbi slovenski dvoranski hokej? Na 5-razredni lestvici smo nekako ustaljeni na 3. stopnički vendar smo občasno tudi razred nižje. Slabo? Niti ne, za tako malo družino športnikov, kot je slovenski hokej na travi. Nekakšni ambasadorji slovenskega dvoranskega hokeja (kot tudi hokeja na prostem) so igralci Lipovcev, ki se na klubskem nivoju praviloma borijo za obstanek v kategoriji Challenge 1. Žal po lanskem poskusu ZHNTS ni ponovno reaktivirala reprezentance, ki bi se prav tako lahko borila za obstanek v tretjem kakovostnem razredu, a za kaj več, bi se moralo marsikaj spremeniti. Ne samo na ZHNTS. Igralci dvoranskega hokeja imajo vsakoletne težave z uporabo telovadnic in v Pomurju so dobili negativno konotacijo kot uničevalci dvoranskih podlag in to kljub dejstvu, da se že po nekaj dneh sploh ne vidi, da se je igral dvoranski hokej. Kot da je nekomu v interesu, da je tako. Škoda, saj se po Evropi dvoranski hokej igra v najboljših dvoranah, pa ni prav nobenih kritik na ta račun. Če temu dodamo še dejstvo, da o dvoranskem (in tudi hokeju na prostem) praktično nikoli ne slišimo na državnih medijih (niti ko se osvajajo evropski pokali) je povsem jasno, zakaj je ta čudoviti šport tako neprepoznaven. A kljub temu velja tudi za hokej tisti Galilejev rek: ''In vendar se vrti".