Vidne so spremembe

Srebrni jubilej dvoranskih prvenstev Slovenije v hokeju na travi je - tako kot se za 25. izvedbo spodobi, ponudil eno od takih prvenstev, kakršnih si želimo še več: izenačenih, negotovih, predvsem pa bolj kvalitetnih kot smo pričakovali. Pa ne, da je bilo prvenstvo na vrhunski ravni; prvenstvo ni bilo slabo, kot bi ob nekaterih spremembah v hokeju kdo pričakoval.
Pravzaprav se je izenačenost videla že na vseh turnirjih predtekmovanj. In to v vseh kategorijah. Že tisti v najnižji selekciji (U10) so zelo dopadljivo vihteli palice in včasih se je dobil občutek, da se pri tako mladih pojavlja že prevelika tekmovalnost, namesto, da bi jim hokej prestavljal zgolj igro. A v klubih štejejo le uvrstitve in temu se prilagajajo trenerji. Sicer je bilo lepo videti, da je v klubih precej hokejskega naraščaja in le upamo lahko, da jim malo številčna liga v prihodnje ne bo vzela volje do igranja. Naši južni sosedje Hrvatje ta problem sicer rešujejo tako, da najboljši klubi svoje nadobudneže vključijo v močno avstrijsko prvenstvo. Z tem sicer močni in bogati klubi pridobijo, trpi pa domače prvenstvo. Za letošnje prvenstvo so bile ob omenjeni selekciji U10 v nižjih selekcijah razpisane selekcije še pri U13 in U16, kjer sta pa bili v igri zgolj po dve ekipi.
Kot je že praksa se vedno največ pričakuje od članskih tekem. Letošnja dvorana je ponudila pri članicah precej mladih obrazov, saj je pri Triglavu od ''starih'' le trojica - Kropec, Sočič in Grah. Še bolj pomlajena ekipa je bila v Moravskih Toplicah, kjer je najstarejša Tanja Könye, ob dejstvo, da je nekdanja vratarka in pozneje igralka Sandra Dervarič v pričakovanju materinstva, sestra Petra pa je ta čas registrirana v hrvaški Mladosti. A kljub temu smo v vseh srečanjih videli lep hokej, medtem ko za finale lahko celo povemo, da je bil nad vsemi pričakovanji. V vsaki ekipi je nekaj igralk, ki bi v prihodnje ženskemu hokeju dale dodano vrednost, a do tam je precej treningov, včasih odrekanj, pa tudi reda in razčiščenih misli, kar pa pri nekaterih manjka. Že večkrat smo omenili, da bi si letos finale članov zaslužili kar vsi trije klubi. Prav neverjetno je, kaj so ponudili - ob precej skromnem številu igralcev - fantje Moravskih Toplic. Že dolgo nismo videli prvenstva, ko bi praktično do zadnje tekme bili v igri za zaključno srečanje prav vsi klubi. To je dalo prvenstvu poseben čar in upajmo - dodatno reklamo za hokej. V Lipovcih se v ekipi križajo poti mladih, ki morajo še nabirati kilometrino in tistih katerim že manjka eksplozivnost, unovčujejo pa izkušnje. Ekipa Triglava bi bila z bratoma Fujs zagotovo prvi favorit, a po lanskem prvenstvu je tudi mlajši Anže postal član Zeline. In ker sta oba tudi hrvaška reprezentanta, sta za slovenski hokej zgolj zgodovina.
V zadnjih dveh letih se je spremenila še ena (morda za koga neopazna) stvar. Pojavljajo se novi kraji, kjer se organizirajo turnirji. Če je lani bil prvič dvoranski turnir v Ljutomeru, so letos imeli možnost videti dvoranski hokej v Lendavi. Vse to z ciljem, da bi tudi v teh krajih hokej dobil svoj domicil. Tudi letos je, predvsem zaključni turnir bil dobro obiskan, tekme pa so se končale brez poškodb in ob dobri organizaciji. Že vrsto let se na ZHNTS trudijo za večjo prepoznavnost hokeja. Zdi se, da je izraziti napredek bil storjen tudi na tem področju, saj se je dvoranski hokej pojavljal v dnevnem časopisju in tudi ostalih medijih.
Nekaj besed si vsekakor zasluži tudi sojenje. Če kje, potem bo prav na tem področju potrebno storiti največ. Potem, ko so nekateri starejši in tudi v tujini cenjeni sodniki prenehali z sojenjem se je pojavila precejšnja praznina, saj je zgolj peščica sodnikov, ki lahko sodi članske tekme. Tu precejšnjo krivdo nosijo klubi, ki v trenutku ko so imeli dobre sodnike tega niso znali ceniti, sedaj pa ugotavljajo, da so prav naši sodniki tisti kateri so na mednarodnih tekmah dvigali povprečje. Pot do dobrega sodnika z pravimi izkušnjami pa zna biti zelo dolga. Skratka,če preletimo celotno dogajanje v dvoranskem prvenstvuje, je kar precej pozitivnih stvari, ki daje upanje, da se bodo v prihodnje stvari premaknile z mrtve točke. Ja, morajo se, sicer se bo našel še kakšen dnevnik, ki bo napisal da je potekalo prvenstvo treh vasi.

Foto: z finalne tekme članov Triglav Predanovci : Lipovci
(jč)


Misel dneva

Svetloba potuje hitreje od zvoka, zato nekateri ljudje izgledajo pametno, dokler ne spregovorijo.


Morda niste vedeli

Na svetu je 14 osemtisočakov. Vsi so v Aziji: 10 jih je v pogorju Himalaje, 4. pa v pogorju Karakorum. Prvi, ki je osvojil vse te vrhove je bil leta 1944 rojen južni Tirolec Reinhold Messner za kar je rabil 17 let. Vse vrhove je osvojil brez dodatnega kisika. Drugi pa je bil leta 1948. rojen Poljak Jerzy Kukuczka, ki pa je za vse osemtisočake porabil le 9 let - a s pomočjo kisika in tudi z zimskimi vzponi.


Na današnji dan

3. III. leta 1923 izide prva številka ameriške revije Time.