Nič ne diši po tretjem klubu

Slovenski ženski hokej na travi je dodobra napolnil dvajset let. Začelo se je v začetku devetdesetih let, ko so pri HK Triglav Predanovci kot prvi sestavili tudi žensko selekcijo in s tem začeli novo obdobje hokeja na travi v Sloveniji. Dokaj hitro so v tem klubu začeli tudi z tekmami evropskega pokala, prav ženski hokej na travi pa je bila ena od prvih športnih panog, ki se je povezala z klubi iz več držav in formirala srednje evropsko ligo oz. interligo kot je bolj uporabljeno ime. Malo zatem so na predlog Štefana Škerlaka oblikovali žensko sekcijo tudi pri HK Moravske Toplice, občasno pa smo igralke hokeja na travi srečevali tudi v ljubljanski Svobodi in Lipovcih.

V vseh teh časih je ženski hokej doživel svoje vzpone in padce. Res da se ni nikoli povzpel tako visoko kot so se povzpeli igralci Lipovcev, ki so igrali celo v evropski klubski skupini B, a dejstvo je, da so članice (predvsem Triglava) takrat bile povsem konkurenčen klub v srednji Evropi, Razen v igranju na prostem so se redno udeleževale tudi turnirjev v dvorani in na krilih odličnih sester Cipot in Berglez, pa Sočičeve, Klemenčičeve in že zelo obetavne takratne mladinke Danijele Gomboc nakazovale odlično generacijo članic. Dekleta so več kot desetletje obvladovala domačo hokejsko sceno in krojila tudi vrh interlige in to v času, ko je le-ta štela osem klubov. V nadaljevanju so življenska pota dekleta raznesla po celi Sloveniji v klub pa ni prihajalo več toliko deklet, da bi lahko pokrila vrzel. V tem času so pridobivali v Moravskih Toplicah, kjer se je prav tako obetala dobra generacija. Sambtova, Kučanova, Kerčmarova, pa Vučkič, Horvat, Recek in ostale so napredovale iz leta v leto in sčasoma postale povem konkurenčne igralkam Triglava. Za razliko so v tem klubu pomalem vedno dobivali nove igralke pri čemer sta izstopali sestri Dervarič in Könye.Kmalu zatem sta se pridružili še Lara Črnko in Tjaša Vrečič, iz Lipovcev pa je prišla Alja Mesarič. Tako se je oblikovala ekipa, ki je še lani na evropskem pokalu nakazovala, da se spet bližajo odlični časi za ženski hokej. Pa so se stvari nekoliko spremenile. Zaradi različnih stvari (predvsem bolezni in služb) je doma ostalo kar pet igralk, po vrnitvi pa so kar štiri končale športno pot. In spet je bil ženski hokej na prelomnici. A pozneje se je pokazalo da rek ''kar te ne ubije te še bolj okrepi'' velja tudi za ženski hokej. Dekleta iz obeh klubov so se združila za mednarodne tekme in pokazalo se je, da so ostale vse prave hokejistke. Treniralo se je zelo predano, pravi izziv pa je bila nova hrvaško-slovenska liga, tako na prostem kot v dvorani. In trudi dobrega dela so se pokazali v odličnih predstavah, saj so v dvoranskem hokeju bila dekleta v finalu, na prostem pa na tretjem mestu, ob dejstvo da so med prvenstvom vsaj enkrat premagale vse nasprotnice. Škoda le, da je manjkala pika na i na letošnjih tekmah evropskega pokala. A to je povem druga zgodba.

In kako kaže v naprej? Bolj kot v Moravskih Toplicah je zaskrbljujoče v ekipi Triglava, saj vse aktivnosti slonijo na peščici igralk (Kropcova, Gombocova, Grahova in Rituperova), zadaj pa ni prihajajočih in obetavnih deklic. In če želijo, da ženski hokej v tem klubu ostane, je potrebno ukrepati urgentno. V Moravskih Toplicah je precej bolje. Smodiševi in Schmidlechnerjevi se že letos pridruži še ena odlična igralka, mlada Škrilecova. Od zadaj pa se nakazuje še nekaj obetavnih deklic. A dejstvo je, da bi prenekateri problem bil rešen z aktivnostjo ZHNTS na področju širjenja hokeja po Sloveniji. In tako je bolj kot rezultati zaskrbljujoče dejstvo, da se niti malo ne nakazuje možnost, da bi se oblikoval nov ženski hokejski kolektiv. Škoda, saj ta zanimiv šport nudi res obilico možnosti na več področjih.
(jč)
________________________________________
Misel dneva"
Pri uspehu gre v glavnem za to, da vztrajamo tudi po tem, ko so ostali obupali." William Feather